Peter Amalietti: Hodža Nasredin in njegove ukane - e-knjiga

Hodžo Nasredina je kot zelo modri pavliha. Pošali se, a vsaka šala vsebuje modrost.

V tistih časih, ko je še Turek gospodaril deželam ob reki Vardar, je živel v neki turški vasi človek po imenu Nasredin. Imel je precej polj, pašnikov in ovac. A najljubši mu je bil osel. Spremljal ga je povsod, v dobrih in slabih časih. Brez osla ni bil Nasredin nikdar. Če je enega prodal, si je kupil drugega. Z osli je vedno lepo ravnal, četudi je marsikaj slabega z njimi doživel. Marsikaj slabega, a tudi mnogo veselega, kajti Nasredin je bil podoben našemu Pavlihi, ki se je mnogokrat delal nespametnega, pa je neštetokrat marsikaj "ošpičil". 

Dve zabavni zgodbi iz e-knjige:

- Sonce ali mesec

Na šolskem izpitu je učitelj vprašal: »Povejte mi, kaj je bolj koristno: sonce ali mesec?«

Učenci so se razdelili: nekateri so menili, da je pomembnejše sonce, drugi pa, nasprotno, da je pomembnejši mesec. Nihče pa svojega mnenja ni znal utemeljiti. Nasredin pa je samo malo pomislil in odgovoril:

»Mesec je koristnejši.«

»Zakaj?«

»Sonce tako ali tako vzide podnevi in dneva ne more spremeniti v noč, mesec pa vzide vsako noč in noč spreminja v dan.«

- Tudi ognjišče se boji žene

Nekoč se je Nasredin trudil zanetiti ogenj na domačem ognjišču. Pihal je in pihal, a se plamen nikakor ni hotel razgoreti. Skorajda je že obupal. Potem se je domislil: na glavo si je nataknil ženino pokrivalo in močno pihnil. Še tisti trenutek se je plamen v ognjišču razgorel.

Hodža je modro ugotovil:

»Hm, tudi ognjišče se boji moje žene!«

See on your PC Inside this eBook OnLine: read

or

other devices (tab, eReader, smart phone, iPad ...) look at "More content".